Na podlagi 8. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010) – v nadaljevanju Pravilnika – direktorica Šolskega centra Postojna in ravnateljica Srednje šole s šolskimi pravili določa:
1. Hišni red na Gimnaziji Ilirska Bistrica,
2. Druga pravila v skladu s Pravilnikom in drugimi predpisi.
1. HIŠNI RED NA GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA:
Hišni red Gimnazije Ilirska Bistrica je enak kot na matični enoti Srednje šole Šolskega centra Postojna, razen naslednjih določb:
Splošna pravila
• Vhod za dijake se odpre ob 7.00.
• Pouk se prične ob 8.00 in traja do 14.05, le izjemoma imajo dijaki pouk tudi osmo šolsko uro (do 14.55).
Časovna razporeditev šolskih ur:
| Ura | Zvonec |
| 1. | 8.00 – 8.45 |
| 2. | 8.50 – 9.35 |
| 3. | 9.40 – 10.25 |
| Glavni odmor | 10.25 – 10.50 |
| 4. | 10.50 – 11.35 |
| 5. | 11.40 – 12.25 |
| 6. | 12.30 – 13.15 |
| 7. | 13.20 – 14.05 |
| 8. | 14.10 – 14.55 |
V času glavnega odmora, ki je namenjen malici dijakov, je v prostorih šole dežuren en profesor.
• Nadomeščanja za odsotne učitelje določa vodstvo Šolskega centra Postojna. Če učitelja ni k pouku 10 minut po začetku ure, dijaki počakajo v razredu, reditelj pa moraodsotnost učitelja javiti v zbornici oz. pisarni vodstva dislocirane enote. Dijaki imajo prosto uro zaradi učiteljeve odsotnosti samo, če tako določi vodja enote oz. drug učitelj v zbornici. Kdor dovoli prosto uro, vpiše to v dnevnik razreda.
• Dijaki morajo imeti med poukom izklopljene telefone in druga moteča elektronska sredstva. Uporaba mobilnih telefonov in drugih komunikacijskih naprav med poukom je strogo prepovedana, razen če učitelj uporabo dovoli. Nedovoljeno uporabo omenjenih naprav lahko učitelj kaznuje. Uporaba naprav je dovoljena med odmori in prostimi urami, pri čemer ne sme motiti ostalih.
• Zapuščanje prostorov šole med odmori in prostimi urami (v času pouka med prvo in zadnjo uro dijakov) brez dovoljenja razrednika ali drugega učitelja ni priporočljivo. Če dijak zapusti šolo brez dovoljenja, jo zapusti na lastno odgovornost.
• Dijaki so lahko v šolskih prostorih v čevljih, je pa zaželeno, da se preobuvajo v copate. Garderobne omarice, ki so nameščene v pritličju in v prvem nadstropju stavbe, so namenjene shranjevanju čevljev in ostalih osebnih stvari.
• Šola ne odgovarja za garderobo in druge osebne predmete dijakov. Vsak dijak ima na hodniku v pritličju oz. prvem nadstropju svojo garderobno omarico, v kateri pušča med poukom in po pouku svoje stvari. Priporočljivo je, da dijaki v teh omaricah ne puščajo vrednejših predmetov. Če se omarica poškoduje, so dijaki odgovorni sami in so dolžni povrniti nastalo škodo oz. stroške popravila. Dijaki lahko pri urah športne vzgoje oddajo vrednejše predmete in denar učitelju ali dijakom, ki ne telovadijo. Dijaki lahko o morebitni kraji obvestijo razrednika, drugega učitelja ali vodstvo šole. Oškodovani dijaki oz. njihovi starši morajo večje kraje osebno prijaviti na policijski postaji. Če dijak najde izgubljeno stvar, jo preda dežurnemu dijaku, odnese v zbornico ali pisarno vodstva enote.
• Dijaki se v »Klubu« lahko zadržujejo pred poukom, med prostimi urami in po pouku. V »Klubu« imajo dijaki na razpolago dva računalnika z dostopom do interneta.
• Reditelj oz. dijak, ki opazi poškodbo v učilnici, mora o tem obvestiti učitelja. Preden dijaki zapustijo učilnico, pospravijo stole in poberejo smeti. Reditelj pobriše tablo. Učilnice, v katerih je računalniška oprema (uč. 04, 05, 06, 07, 08, 09, 11, 12, 13, 16, 17, 18) se zaklepajo. Dijaki počakajo pred učilnico, da pride učitelj in jo odklene. Med odmori se dijaki v teh učilnicah ne morejo zadrževati. Prav tako se med odmori zaklepajo tudi ostale učilnice.
• Dijaki se med glavnim odmorom lahko zadržujejo pred šolo in na igrišču ob šoli, kjer so klopi. Odhajanje iz šole v copatih je prepovedano.
• Dijaki nimajo vstopa v zbornico. Če dijak potrebuje učitelja, potrka in počaka.
• Uradna obvestila za dijake so objavljena na oglasni deski v prvem nadstropju in na spletni strani šole. Obvestila sporoča vodstvo tudi preko razglasne postaje. Vsa obvestila v zvezi s splošno in poklicno maturo so prav tako na oglasni deski v prvem nadstropju. V nekaterih primerih imajo nalogo obveščanja tudi dežurni dijaki.
• Vsi uporabniki šolskih prostorov morajo upoštevati sanitarna določila in varnostne predpise. Vsi dijaki in zaposleni morajo paziti na čistočo v šoli in njeni okolici. Na šoli veljajo pravila ločevanja odpadkov in so jih dolžni upoštevati vsi na šoli.
• Zaposleni in dijaki morajo skrbno ravnati s šolskim inventarjem in drugim premoženjem šole. Prepovedano je pisanje po klopeh, stolih, stenah itd. Kakršnakoli materialna škoda, povzročena s strani zaposlenih oz. dijakov, se mora proti plačilu poravnati. Za namerno povzročeno škodo se storilcem izreče tudi ustrezen vzgojni ukrep v skladu s Pravilnikom. Škodo, ki jo dijaki ugotovijo ob prihodu v učilnico, morajo javiti učitelju.
• V šoli in na šolskih površinah je strogo prepovedano uživanje alkoholnih pijač in drugih drog, prinašanje in posedovanje le-teh. Prepovedano je tudi kajenje tobaka ter vnašanje in posedovanje pripomočkov za kajenje. Prepoved uživanja alkoholnih pijač in drugih drog, prinašanja in posedovanja le-teh ter prepoved kajenja velja tudi za ekskurzije, športne dneve in druge dejavnosti, ki jih organizira šola.
• Ob vhodu v pritličju vsak dan dežura en dijak. Dežurajo dijaki drugega in tretjega letnika. Seznam dežurnih je objavljen na oglasni deski šole.
2. DRUGA ŠOLSKA PRAVILA
Način sodelovanja s starši
• Šola sodeluje s starši prek roditeljskih sestankov, skupnih popoldanskih govorilnih ur, individualnih govorilnih ur učiteljev, govorilnih ur svetovalne službe in po potrebi na druge načine.
• Datumi roditeljskih sestankov in skupnih popoldanskih govorilnih ur so določeni s šolskim koledarjem. Dijaki so s tem seznanjeni ob začetku šolskega leta, šolski koledar je objavljen tudi na spletni strani šole.
• V šolskem letu sta vsaj dva roditeljska sestanka in vsaj tri skupne popoldanske govorilne ure.
• Učitelji in drugi strokovni delavci imajo individualne govorilne ure praviloma vsak teden od 1. oktobra do 31. maja. Razrednik seznani dijake s tem razporedom, objavljen pa je tudi na spletni strani šole.
• Starši se lahko dogovorijo za razgovor s posameznim učiteljem ali drugim strokovnim delavcem šole tudi izven teh rokov, če se ta s tem strinja.
Pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti
• Dijaki imajo pravico in dolžnost prisostvovati pri pouku (2. in 3. člen Pravilnika). Starši, ob njihovem soglasju pa tudi športne, kulturne in druge organizacije ali šole, morajo najkasneje v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti dijaka od pouka obvestiti razrednika ali šolo o vzroku odsotnosti. (13. člen Pravilnika).
• Razrednik lahko sam določi in uredi način obveščanja o odsotnosti, sicer pa starši lahko posredujejo sporočilo v zbornico ali tajništvo šole. Prejemnik sporočila (kateri koli učitelj, zaposleni v tajništvu) takšno sporočilo z vsemi potrebnimi podatki (ime in priimek dijaka, razred, vzrok in lahko tudi predvideni čas odsotnosti) zabeleži, razrednik pa se mora pozanimati o morebitnih prispelih sporočilih.
• Če šola o odsotnosti dijaka ni obveščena v prej omenjenem roku, razrednik oziroma šola o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje v štirih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti. Način vzpostavitve stika s starši lahko določi in uredi vsak razrednik avtonomno, sicer pa šola obvesti starše o odsotnosti dijaka in posledicah na posebnem obrazcu, ki ga pošlje staršem ali drugim skrbnikom priporočeno s povratnico.
• V skladu z 31. členom Pravilnika je določen osemdnevni rok za odgovor. Če šola v osmih dneh ne prejme odgovora staršev, izda odločbo o izključitvi brez vodenja postopka ugotavljanja kršitve.
• Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti v opravičilu (14. člen Pravilnika). Dijak ali starši morajo razredniku posredovati pisno opravičilo najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu dijaka k pouku. Razrednik lahko upošteva opravičila staršev, opravičila športnih, kulturnih in drugih organizacij ob soglasju staršev, zahteva lahko tudi zdravniška opravičila ali osebno pojasnilo staršev na govorilnih urah.
• Razrednik lahko upošteva opravičilo, ki ga dijak ali starši iz utemeljenega razloga predložijo po izteku petdnevnega roka, vendar mora biti obvestilo predloženo najkasneje v enem tednu po prihodu dijaka k pouku. Kot utemeljeni razlogi se lahko upoštevajo: odsotnost razrednika, dijak ni mogel pravočasno dobiti opravičila itd.
• Polnoletni dijaki lahko predložijo izjavo, da ne želijo, da jih opravičujejo starši. V primeru odsotnosti so dolžni sami obvestiti šolo, v petih delovnih dneh po prihodu k pouku pa predložiti zdravniško opravičilo ali drugo ustrezno potrdilo. Če ne predložijo takšne izjave, se jih obravnava kot druge dijake.
• Odsotnost od ure pouka dovoli učitelj, ki uro vodi.
• Če gre za odsotnost več ur (več kot eno, vendar krajšo od enega dneva), dijak praviloma zaprosi za odsotnost vsakega učitelja posebej. Takšno odsotnost lahko izjemoma dovoli razrednik, ravnatelj ali njegov pomočnik oziroma predstojnik usmeritve.
• Neupravičeno zamujanje k pouku ali drugi vzgojno-izobraževalni dejavnosti do 15 minut je kršitev Pravilnika in teh pravil in se tako tudi obravnava (izrekanje vzgojnih ukrepov in določanje alternativnih ukrepov v skladu s Pravilnikom), ne šteje pa se kot neopravičena ura. Zamudo k pouku nad 15 minut pa se obravnava tudi kot neopravičeno uro. Upravičeni razlogi za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka
• Dijaki lahko zamudijo 1. uro pouka (začetek ob 8.00) ali predčasno odidejo od 8. ali 9. ure pouka, če so vozači in ni javnih prevoznih sredstev, s katerimi bi lahko pravočasno
prišli k pouku ali odšli domov, če bi bili do konca 8. ali 9. ure pri pouku.
• Prvo uro pouka lahko zamudijo največ 15 minut, od 8. ali 9. ure pa lahko odidejo največ 10 minut pred koncem ure.
• Starši ali dijaki z njihovim soglasjem oddajo ob začetku šolskega leta pisno vlogo za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka razredniku. Razrednik presodi o upravičenosti razloga in to evidentira v ustrezni rubriki v dnevniku. Način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku Dijak je lahko oproščen sodelovanja pri pouku ŠVZ, praktičnem pouku, obveznih izbirnih vsebinah oziroma interesnih dejavnosti na podlagi ustreznega zdravniškega potrdila in s soglasjem oziroma vednostjo staršev. Pristojne osebe oziroma organi šole glede na čas, dejavnost in vzrok oprostitve sodelovanja določijo način vključitve v vzgojno-izobraževalno delo ter načine, oblike in roke opravljanja morebitnih manjkajočih obveznosti. Način obravnave dijaka in vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo pri začasni prepovedi prisotnosti pri pouku
• Učitelj lahko prepove dijaku prisotnost pri pouku ali drugi vzgojno-izobraževalni dejavnosti zaradi neprimernega odnosa do drugih dijakov, učiteljev in drugih delavcev šole ter drugih ljudi, neprimernega odnosa do šolskega in drugega premoženja, posedovanja predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja ter neupoštevanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu.
• Za neprimeren odnos do dijakov in učiteljev se šteje tudi, če dijak s svojim vedenjem tako moti pouk ali drugo dejavnost, da jo je nemogoče kakovostno izpeljati in če izrazito odklanja sodelovanje pri pouku ali drugi dejavnosti. Učitelj mora opozoriti dijaka, da mu bo izrečena prepoved.
• Prepoved se nanaša na uro, ki jo učitelj vodi. Razrednik ali ravnatelj oziroma njegov pomočnik na predlog razrednika pa lahko iz prej omenjenih razlogov prepove dijaku prisotnost pri pouku določenega dne, lahko pa tudi udeležbo na ekskurziji, obveznih izbirnih vsebinah itd. Razrednik o tem obvesti starše.
• Učitelj ali razrednik vpišeta prepoved, razlog zanjo in ustrezno zadolžitev v dnevnik.
• Začasna prepoved prisotnosti pri pouku je posledica kršitve pravil, ki jih določajo Pravilnik in na njegovi podlagi Šolska pravila, in se tako tudi obravnava. To pomeni, da se glede na težo in pogostost kršitve uvedejo ustrezni postopki za ugotavljanje kršitve in izrekanje s Pravilnikom predvidenih vzgojnih ukrepov ali določanje alternativnih ukrepov. Odsotnost zaradi začasne prepovedi se ne šteje med neopravičeno odsotnost.
• Če učitelj prepove dijaku prisotnost pri pouku, ga pošlje na razgovor k razredniku ali v svetovalno službo ali k ravnatelju oziroma njegovemu pomočniku. Po svoji presoji ga lahko pošlje tudi v knjižnico ali kak drugi šolski prostor, mu dodeli ustrezne šolske obveznosti in zahteva njihovo izpolnitev. Če se razlogi za začasno prepoved in s tem začasne prepovedi ponavljajo (pri istem učitelju ali pri več njih), šola vzpostavi stik s starši (enako kot pri obveščanju o odsotnosti) ter organizira sestanek med starši, dijakom, učiteljem oziroma učitelji, ki so dijaku večkrat izrekli začasno prepoved, razrednikom in svetovalno službo.
Pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim intelekomunikacijskim omrežjem
• Dijaki/nje ne smejo med poukom uporabljati tovrstnih naprav, razen z izrecnim dovoljenjem učitelja, ki uro vodi in je to sestavni del pouka. Če dijaki/nje ne upoštevajo tega pravila in ne upoštevajo učiteljevega opozorila, jim ta lahko napravo začasno odvzame. Starši ali dijaki/nje z njihovim pooblastilom jo v takem primeru prevzamejo naslednji dan v tajništvu šole.
• Dijaki/nje morajo med pisanjem pisnih izdelkov oddati mobilne telefone na za to določen prostor v učilnici. Vzamejo jih lahko ob koncu ure oziroma po koncu pisanja. Če ne upoštevajo tega pravila, se to šteje kot kršenje pravil ocenjevanja. Pisno ocenjevanje se prekine in izdelek oceni z negativno oceno.
Lažje, težje in najtežje kršitve šolskega reda
• Za kršitve, določene s Pravilnikom in temi Šolskimi pravili, se dijakom izrekajo vzgojni ukrepi in določajo alternativni ukrepi. 16., 17. in 18. člen Pravilnika okvirno določajo lažje, težje in najtežje kršitve, s temi pravili pa so nekatere kršitve natančneje opredeljene:
• Lažje kršitve:
– neprimeren odnos do pouka: klepetanje med poukom, zamujanje k uram posameznih predmetov, zamujanje pri drugih dejavnostih, ki so del vzgojno-izobraževalnega procesa (razen če gre za zamujanje iz prej navedenih utemeljenih razlogov), ukvarjanje (med poukom) z dejavnostmi, ki ne sodijo k pouku ali drugemu vzgojnoizobraževalnemu delu), neupoštevanje učiteljevih navodil in opozoril, neprinašanje učnih pripomočkov in sredstev (npr. učbenikov, opreme za športno vzgojo ali praktični pouk itd.), samovoljna zapustitev pouka ali druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti itd.;
– neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,
– neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja: pisanje po klopeh, stenah, mizah itd., neupoštevanje določil hišnega reda itd.
– kajenje,
– neprimerno obnašanje na funkcionalnih zemljiščih šole,
– zadrževanje na hodnikih pred učilnicami med poukom,
– malomarno opravljanje nalog reditelja in dežurnega dijaka,
– uporaba mobilnih telefonov med poukom, če ne gre za njihovo uporabo kot nedovoljenega pripomočka pri ocenjevanju znanja.
• Vse kršitve, ki jih določa 16. člen Pravilnika, in so natančneje opredeljene s temi pravili, se štejejo kot lažje, če gre za enkratna oziroma redka dejanja posameznega dijaka. Ponavljajoče se istovrstne lažje kršitve ali več lažjih kršitev, se obravnava kot težjo kršitev.
• Težje kršitve:
– ponavljajoče se lažje kršitve,
– samovoljna prisvojitev tuje stvari,
– ponarejanje (npr. ponarejanje rezultatov pisnih izdelkov, ponarejanje opravičil in podpisov staršev, lažno prikazovanje identitete itd.),
– žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi (zmerjanje, žaljive obdolžitve, žaljivi napisi itd.),
– posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
– namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja,
– uporaba mobilnih telefonov med poukom, če gre za njihovo uporabo kot nedovoljenega pripomočka pri ocenjevanju znanja.
• Najtežje kršitve
– ponavljajoče se istovrstne težje kršitve,
– psihično ali fizično nasilje,
– uživanje alkohola ali drugih drog, prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog,
– posedovanje, ponujanje, prodajanje alkohola ali drugih drog,
– ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,
– samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,
– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
– namerno uničevanje šolskega in drugega premoženja,
– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je ali bi lahko povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,
– neopravičena odsotnost, ki presega 35 ur.
• O tem, koliko lažjih kršitev se šteje za težjo ali najtežjo kršitev, presodi razrednik v sodelovanju z oddelčnim učiteljskim zborom oziroma celotnim učiteljskim zborom.
• Kršitve veljajo za pouk in za vse dejavnosti, ki jih organizira šola (npr. športni dnevi, ekskurzije, druge obvezne izbirne vsebine itd.).
• Učitelj, ki je kršitev ugotovil ali bil nanjo opozorjen, in se prepričal o njej, jo vpiše v dnevnik.
Vzgojni in alternativni ukrepi – 19. člen
• 19. člen Pravilnika določa naslednje vzgojne ukrepe:
– opomin,
– ukor razrednika,
– ukor oddelčnega učiteljskega zbora,
– ukor učiteljskega zbora,
– pogojna izključitev
– izključitev.
• 19. člen Pravilnika določa naslednje alternativne ukrepe:
– pobotanje/poravnava,
– poprava škodljivih posledic ravnanja,
– opravljanje dobrih del,
– premestitev v drug oddelek (lahko se določi namesto ukora učiteljskega zbora).
Drugi alternativni ukrepi so še: sodelovanje pri urejanju okolice šole in šolskih prostorov izven pouka (npr. športne dvorane, garderob, učilnic itd.), dežurstvo na hodnikih, dodatno rediteljstvo, izdelava manjkajočih domačih nalog in izdelava dodatnih nalog po navodilih učitelja, priprava in predstavitev seminarskih nalog v oddelku, pomoč slabšim dijakom, pomoč pri organizaciji različnih dejavnosti na šoli (dneva »odprtih vrat«, informativnega dneva, tekmovanj itd.).
• Alternativni ukrepi se lahko določijo namesto kateregakoli vzgojnega ukrepa, razen premestitve v drug oddelek, ki se lahko določi namesto ukora učiteljskega zbora.
• Razrednik pred ukrepanjem opravi razgovor z dijakom, na željo dijaka se opravi razgovor z ravnateljem.
• Dijak lahko uveljavlja pravico do zagovora. Ta se ob prisotnosti razrednika in staršev opravi pred ravnateljem (23. člen Pravilnika).
• Dijak mora soglašati z alternativnim ukrepom. Če ne soglaša ali ga ne izvrši na določen način in v določenem roku, se mu izreče ustrezen vzgojni ukrep.
• Vzgojni ukrepi veljajo eno leto, razen izključitve, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za naslednje šolsko leto.
• Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen.
• Alternativni ukrep je po možnosti povezan z »naravo« kršitve Pravilnika oziroma Šolskih pravil.
Število ur neopravičene odsotnosti, ki šteje za lažjo oziroma težjo kršitev
• Za lažjo kršitev se štejejo do 4 neopravičene ure, več kot 4 neopravičene ure so težja kršitev.
• Vzgojni ukrepi za neopravičene ure so lahko:
– do 4 neop. ure: lažja kršitev (opomin)
– 5–9 neop. ur: težja kršitev (ukor razrednika)
– 10–18 neop. ur: težja kršitev (ukor oddelčnega uč. zbora)
– 19–27 neop. ur: najtežja kršitev (ukor učit. zbora)
– 28–34 neop. ur: najtežja kršitev (pogojna izključitev)
– 35 in več neop. ur: najtežja kršitev (izključitev)
Zagotavljanje varnosti in zdravja dijakov
• Sestavine vzgojno-izobraževalnega procesa so tudi ozaveščanje dijakov o varstvu okolja, zdravem načinu življenja, vzgajanje k strpnosti, zagotavljanje razmer, v katerih ne bi prihajalo do diskriminacije, nasilja itd.
• Vsebine, ki pripomorejo k prej omenjenemu, so vključene v različne predmete v skladu z učnimi načrti. V okviru obveznih izbirnih vsebin pa so organizirana tudi predavanja in delavnice (npr. o problematiki drog, o nenasilni komunikaciji itd.).
• Pomembno vlogo pri seznanjanju dijakov z njihovimi pravicami ima dijaški parlament. Nanj se dijaki lahko obrnejo tudi, če se znajdejo v stiski. Obrnejo pa se lahko tudi na svetovalno službo.
• Učitelji se morajo ustrezno odzvati na pripombe, opazke in dejanja, ki vzpodbujaj nestrpnost, nasilje itd.
• Dijaki morajo v šoli upoštevati vse varnostne ukrepe, ki jih določa Pravilnik o varstvu pri delu, ter vsa navodila, ki jih dajejo učitelji oziroma drugi delavci šole. Za nesreče, ki bi se zgodile zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov, odgovarja dijak sam.
• Na ekskurzijah, športnih dnevih, prireditvah in pri drugih organiziranih dejavnostih morajo dijaki dosledno upoštevati in izpolnjevati navodila vodij oziroma učiteljev spremljevalcev.
• Neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma navodil vodij ali učiteljev spremljevalcev se pri izreku vzgojnega ukrepa šteje kot težja, lahko pa tudi kot najtežja kršitev.
• Za dijake 1. in 3. letnika so organizirani sistematski zdravstveni pregledi, za dijake 4. letnika pa cepljenje.
• Sistematske preglede, cepljenje in drugo zdravstveno preventivo za dijake Šolskega centra izvaja Zdravstveni dom Ilirska Bistrica.
• V primeru poškodbe, nenadne slabosti ali bolezni dijaka med poukom oziroma pri drugih šolskih dejavnostih, učitelj poskrbi za dijaka tako, da mu nudi prvo pomoč in ga po potrebi pospremi v ustrezno zdravstveno ustanovo ter o tem takoj obvesti starše. V primeru poškodbe zaradi nasilnih dejanj obvesti tudi policijo. Učitelj napiše zapisnik o dogodku in ga odda ravnatelju.
• Dijaka, ki kaže očitne znake alkoholiziranosti ali spremenjenosti zaradi neke druge droge in zato ne more spremljati pouka (ali druge dejavnosti), učitelj odstrani od pouka (ali druge dejavnosti). Preda ga svetovalni službi ali vodstvu šole. Ta izroči dijaka staršem oziroma ga pospremi v ustrezno zdravstveno ustanovo. V vsakem primeru morajo biti starši o tem obveščeni, prav tako pa tudi svetovalna služba.
• Z dijakom, za katerega učitelj sumi, da je pod vplivom alkohola ali drog, se kratko pogovori brez navzočnosti sošolcev. Po svoji presoji o tem obvesti tudi razrednika in svetovalno službo.
Merila in postopki podeljevanja pohval, nagrad, priznanj
• Dijak lahko za uspešno delo v šoli in zunaj nje dobi pohvalo, priznanje ali nagrado.
• Dijak lahko prejme pohvalo za: odličen uspeh, pomoč sošolcem, delo v razredni skupnosti, delo v dijaški skupnosti oziroma dijaškem parlamentu, sodelovanje pri dogajanju na šoli (npr. pri pripravi informativnega dne itd.), vidno uvrstitev na regijskem tekmovanju (npr. na 4. ali 5. mesto, sicer pa je to odvisno od števila tekmovalcev), uvrstitev na državno tekmovanje itd.
• Dijak lahko prejme priznanje za: večleten odličen uspeh, uvrstitev od 1. do 3. mesta na regijskem tekmovanju, vidno uvrstitev na državnem tekmovanju (npr. 4. – 10. mesto), uspeh na splošni maturi (25 – 29 točk) ali poklicni maturi (17 – 20 točk) ali zaključnem izpitu (prav dober uspeh), za več (vsaj tri) dejavnosti ali »odlik«, za katere bi sicer za vsako posebej lahko dobil pohvalo, itd.
• Dijak lahko prejme nagrado za: uvrstitev na državnem tekmovanju od 1. do 3. mesta, druge izjemne dosežke zunaj šole, s katerimi prispeva tudi k ugledu šole (npr. samostojni nastop, razstava itd.), odličen uspeh na splošni maturi (30 – 34 točk) ali poklicni maturi (21 – 23 točk) ali zaključnem izpitu, za več (vsaj tri) dejavnosti ali »odlik«, za katere bi sicer za vsako posebej lahko dobil priznanje, itd.
• Predloge za pohvalo, priznanje ali nagrado lahko dajo: razrednik, kateri koli drug učitelj, drug strokovni delavec šole, mentor dejavnosti, zaradi katere naj bi dijak dobil pohvalo, priznanje ali nagrado, oddelčna skupnost dijakov, šolski dijaški parlament.
• O predlogih za pohvale, priznanja in nagrade sklepa učiteljski zbor oddelka, iz katerega je dijak, oziroma učiteljski zbor šole.
• Pohvale in priznanja so pisna. Dijakom jih praviloma podeli razrednik ob delitvi spričeval.
• Nagrade so praviloma knjižne, lahko pa tudi umetniške slike itd. O vrednosti in obliki nagrade odloča ravnatelj v sodelovanju z razredniki oziroma drugimi učitelji. Nagrade podeli dijakom razrednik ob delitvi spričeval, lahko pa tudi ravnatelj.
• Šola vodi evidenco o podeljenih pohvalah, priznanjih in nagradah (npr. v šolski kroniki). Imena in priimki dijakov in njihovi dosežki se objavijo tudi na oglasnem prostoru za
dijake in v zbornici ter na spletni strani šole.
Ravnateljica je določila ta pravila po pridobitvi mnenja učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in sveta staršev. Pravila so bila sprejeta 1. 10. 2010.
Ravnateljica Šolskega centra Postojna:
Helena Posega Dolenc, univ. dipl. ekon.
Postojna, 29. 8. 2014
